KOSTELSKI ŽELODEC
Kostelski želodec je tipična kostelska velikonočna jed, ki jo je za praznike običajno pripravila skoraj vsaka gospodinja. Želodec ali danko so nadevali s kruhom, kosi prekajenega svinjskega mesa (šunko) in začimbami. Na mizo ga za veliko noč postavimo ohlajenega in narezanega na rezine skupaj s pirhi (kuhana jajca) in šunko ter z naribanim (lahko tudi na drobne koščke narezanim) hrenom ali mlado čebulo.
KOSTELSKA RAKIJA
Kostelska rakija je sadni destilat pridelan na območju občin Kostel, Osilnica in Kočevje. Destilat je pridobljen iz mešanega sadja, jabolk, hrušk in sliv avtohtonih sort. Prav zaradi uporabe avtohtonih sort sadja in naravnih danosti ima, sadni destilat poimenovan Kostelska rakija, povsem svoje značilnosti, ki se odražajo v prepoznavni cvetici prijetnega okusa. Glede na uporabljeno vrsto sadja poznamo štiri vrste žganja z značilnimi aromami. Sadjevec je mešano sadno žganje s prijetno aromo iz raznovrstnih vrst in sort sadja. Slivovka sodi med prvovrstno domače žganje iz sliv. Hruškovo žganje ima izrazito aromo, pridobimo ga iz hrušk sort: tepka, moštanka, preška, štajerka in gašperna. Jabolčno žganje ima značilno blag okus, pridobimo ga iz sort: krivopecelj, bobovec, carjevič, kanadka, kosmač, beličnik, zlata pramena, voščenka, čebulnik, maškotele in pisanke. Tipično okolje kjer uspevajo sorte sadja za izdelavo Kostelske rakije so travniški sadovnjaki Kostela in zgornje kolpske doline. Védenje o kuhanju žganja se prenaša iz roda v rod. Iz obranega sadja pridobivamo Kostelsko rakijo po tehnologiji dvakratne prekuhe. Pri tem je potrebno paziti na vsako podrobnost od obiranja, pranja in izločanja gnilih sadežev do mletja primerno zrelega sadja. Sledi nadzorovano vrenje oz. alkoholna fermentacija, nato destilacija tako sadne drozge kot prekuhe. Po odležavanju in redčenju na pitno jakost glede na koncentracijo alkohola je tako pripravljena Kostelska rakija primerna za skladiščenje in ustekleničenje.
